Press

Spoštovane in spoštovani,

hvala, da se zanimate za moje delo. Z veseljem bom odgovorila na vaša vprašanja, PROSIM PA, da upoštevate, da 3 ure pred dogodkom NE BOM DOSEGLJIVA, ker bodo v dogodek vljučeni odlomki iz predstav, ki jih bom odigrala v živo in se moram nanje pripraviti v miru. HVALA ZA RAZUMEVANJE.

Romana Ercegović

 

DODATNE INFORMACIJE IN FOTOGRAFIJE ZA NOVINARJE (stran bo še dopolnjena)

 

Dr. Romana Ercegović je gledališka ustvarjalka in raziskovalka, ki je edina v Sloveniji ustvarila svojo lastno poetiko obrednega gledališča. Pionirsko delo, ki se nas dotakne s svojo Lepoto in vedno znova spomni na svetost življenja. Vabljeni na dogodek:

 

20 let obrednega gledališča Romane Ercegović

21. junija 2019 ob 19.30. na terasi Dominikanskega samostana na Ptuju (Muzejski trg 1).

 

Pripravljamo prav poseben dogodek, v katerem bo predstavljen opus dela Romane Ercegović skozi odlomke iz izbranih avtorskih predstav in pogovor o njeni poetiki,  ustvarjalni poti ter knjigi Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa (ki je izšla v Slovenskem gledališkem inštitutu).

Zgodbe in pogovor bosta povezovali soustvarjalki Milena Matko in Andreja Cepuš.

Nagovorila nas bo tudi županja mesta Ptuj Nuška Gajšek.

 

STROKOVNA MNENJA O DELU ROMANE ERCEGOVIČ IN KNJIŽNI IZDAJI »OBREDNO GLEDALIŠČE«:

Vili Ravnjak:

»V Sloveniji se z obrednim (»svetim«) gledališčem v praktičnem smislu ne ukvarja ali se ni ukvarjalo veliko ljudi. V zadnjih štiridesetih letih so bili to pravzaprav samo trije: Vlado Šav (kot nadaljevalec dela poljskega gledališkega inovatorja Jerzyja Grotowskega), Barbara Pia Jenič (kot nadaljevalka senzorialnega gledališča kolumbijskega umetnika Enriqueja Vargasa) in Romana Ercegović, ki je izumila svoje lastno obredno gledališče (Duša Zemlje).

Romana Ercegović, slovenska dramaturginja srednje generacije, ustanoviteljica in avtorica Obrednega gledališča Duša Zemlje, je umetniška ustvarjalka in znanstvena raziskovalka, zato je njena knjiga Obredno gledališče sinteza teorije in prakse, uspešen spoj analitične in intuitivne metode v katerega so vključena tudi njena osebna doživetja pri ustvarjanju umetniških predstav oziroma gledaliških obredov in/ali performensov .)

Knjiga predstavlja znanstveno temeljit, študijsko multidisciplinaren pregled najstarejše zgodovine in antropologije gledališke umetnosti, je pa tudi prikaz stanja v modernem oziroma sodobnem svetovnem in slovenskem obrednem gledališču. /…/

Zanimanje slovenske teatrologije za to mejno zvrst gledališke umetnosti ni bilo nikoli posebej izrazito (v teoretičnem in literarnem smislu sta se s temi vprašanji največ ukvarjala Ivo Svetina in Vili Ravnjak), zato je knjiga Romane Ercegović toliko dragocenejša, in kot taka presega okvire zgolj slovenske teatrologije. Osebna spoznanja in znanstvene ugotovitve, ki so predstavljene v njej, so zagotovo pomembne tudi za širšo mednarodno strokovno javnost, ki se ukvarja z raziskovanjem gledališke antropologije in sodobnega obrednega gledališča.

Način razmišljanja Romane Ercegović odlikuje nekonvencionalen miselni pristop. Njeno pisanje kaže, da gre za tankočutno umetnico ter pronicljivo in neobremenjeno intelektualko. Kot pove sama na začetku knjige, je proučevanje zgodovine zanjo ‘smiselno le, če prinaša globlje razumevanje, ki preobraža neravnovesja preteklosti in daje navdih za sedanjost’. /…/ Ercegovićeva v nasprotju s prevladujočimi patriarhalnimi zgodovinskimi in teatrološkimi koncepti ter paradigmami vnaša v te razprave svežino in neobičajno provokativnost, saj razmišlja zunaj patriarhalnih miselnih struktur; njene argumentacije temeljijo na drugačnem (žensko subtilnem) doživljanju in razumevanju stvarnosti. V njenem delu je prisoten duh, ki je bil stoletja in tisočletja izrinjen iz evropske zavesti. Gre za matriarhalni civilizacijski princip, ki ga podrobno razčlenjuje preko religijske in umetniške (gledališke) prakse elevzinskega misterija. /…/

Knjiga Romane Ercegović, ki vsebuje kar precej radikalnih izjav, je na nek način premišljena in učinkovita kritika patriarhata, kakor se ta izraža v ustvarjanju in miselnem vrednotenju umetnosti ter duhovnosti; kajti s tem, ko avtorica razkriva temeljne razlike med matriarhalnim in patriarhalnim principom civilizacije in načina življenja, se nekatere doslej obče veljavne resnice znajdejo na zelo trhlih tleh, predvsem pa jih je moč videti v povsem drugačnih perspektivah. /…/

Z delom Romane Ercegović (z njenimi umetniškimi obredi, performensi, teoretičnimi raziskavami, članki in sedaj s knjigo) se na obrobju slovenskega in evropskega postdramskega (nedramskega, izvendramskega) gledališča dogaja mehko prebujanje in oživljanje pozabljene »duše« Zemlje.«

 

Doc. dr. Blaž Lukan (iz ocene doktorske disertacije)

»Delo Sodobno obredno gledališče Romane Ercegović pomeni tehten prispevek k razumevanju starogrškega misterijskega gledališča, k novi osvetlitvi pomena grške tragedije oz. (nastanka) tragičnega gledališča ter k razmisleku o priložnostih sodobnega obrednega gledališča v novem tisočletju. Je izvirno znanstveno delo, ki je nedvomno pomembno za dramaturško stroko oz. širše področje študijev scenskih umetnosti.«

V svojem pristopu je teoretsko dosledna, zaradi narave teme na trenutke esejistična, s pogostimi slikovitimi ekskurzi iz teorije v primere in, kar je nova kvaliteta, iz splošnega v osebno. Spretno se izogne nevarnostim novodobnega psevdoreligioznega pogleda na antične kultne prakse, njihovi dogmatizaciji ali celo rekultizaciji: Ercegovićeva določeno in neprikrito mero empatije potrebuje zgolj kot nujen ključ za vstop v prakse, ki se – kljub vsemu povedanemu – strogo objektivnemu pogledu pravzaprav izmikajo.«

 

FOTOGRAFIJE:

Predstava Persofona. Tina Sovič in Romana Ercegović. Foto: boris B. Voglar

 

Predstava Bela Bizonka, foto: Aleksandra Jelušič

 

Predstava Molitev Zemlji. Foto: Stojan Kerbler

 

Predstava Elektra, foto Stojan Kerbler

 

Predstava Marija Magdalena. Foto Stojan Kerbler

 

Predstava Persefona. Foto: Boris Voglar

 

KONTAKT:

051 603 108

romana.ercegovic@gmail.com