Semena svetlobe

Pride tvoj čas

In tako,
nekega dne,
pride tvoj čas.
Kar tako,
kot da bi bilo vse skupaj zelo preprosto,
kot da ne bi leta in leta
zaman poskušala, čakala, trepetala,
skrivaj tkala mozaike sanj,
se bala vstopiti vanje.

Dotiki mehkobe

A te lahko malo pobožam?
Tako, čisto nežno …
z dotikom besede.
A ti lahko povem,
kako lep(a) si,
ko se nasmehneš?
Pa tudi, ko si žalostna,
tudi ko si jezna,
ko kričiš v sebi,
ko čutiš, da nekaj ni prav.
Žalost in jeza sta zvesti vodnici,
ki ti kažeta pot,
ti govorita, kaj je zate in kaj ni,
skrbita, da bi iskra v tvojih očeh sijala.
Če ju ne poslušaš,
če ju obsojaš,
zmedeni tavata v tebi
kot dve temni senci.
A to ni njun namen.
Le povedat sta ti prišli,
kako si ti želiš biti spoštovana
in kako si ne želiš biti,
kako si želiš biti ljubljena
in kaj si ne želiš.
Te prosit,
da ne izdaš sebe znova in znova.
Ker veš,
življenje je lepo,
tako je bilo mišljeno,
mehko in lahkotno.
In ti si lep(a),
vedno.
Še dobro, da te lahko kdo vidi,
ko sam(a) pozabiš.
No, le to sem ti prišla povedat.
A se zdaj lahko malo pobožaš?

Vsakdanje pesmi

Danes ni dan za nove poti.

Danes je dan za

zelene, mehke

poti brez misli, brez skrbi,

med znanimi travami, akacijami in bezgom,

tiste čisto tihe,

da se sliši petje ptic.

Morda se zde dolgočasne,

a ne,

so prav dišeče,

in prav paše

potopiti se vanje

jim pustiti, da me same vodijo naprej.

 

Poezija iz predstave Marija Magdalena

Neizgovorjene strasti
se prebujajo na dnu moje duše.
V temo padam,
ne bojim se je več.

V temo padam,
ne bojim se je več.
Zakaj se ne bi potopila v njeno globino?
mehko zdrsnila v žametno praznino.
Da se spočijem.
Pripravim na novo rojstvo.

Pripravljena sem na pot med globoke kanjone.
Iskat mano za svoje sestradano srce.
Razbit ogledala,
ki jih držijo name.

Ciklus pesmi “Nežne so tvoje roke, Milost”

Zaradi Lepote živim,
tistih odtenkov brezčasnosti
ki se razprostirajo nad reko,
preden se sanje spustijo vame.
Lepota večnosti zasije skozi nebo,
ko se vsako jutro znova zaljubi v zemljo.
Vse zadiha v čistini Ljubezni.
Vse zaživi v Življenje.
Vse stvarstvo zasije v Resničnost.
Le človek še naprej sanja.
Le človek potrebuje znanost,
da bi razumel.
In sveta pisma in svete skrivnosti.
Medtem ko Življenje živi,
pleše in dehti.
Medtem ko se Milost smehlja in čaka
v Tebi.

Besede mehke

Besede mehke, tople,
kot sonce sijejo izpod srca,
potipajo naokrog,
pobožajo ostre robove
ostankov ledenih ogrinjal,
ki se še niso raztopila.

Besede vidijo dlje,
milozvočno tkejo ljubečnost,
tam, kjer je prej ni bilo,
kjer je nikoli ni bilo,
kjer se zdi, da je nikoli ne bo,
razpirajo dlani,
da bi se lahko čudež spustil nanje.

Ker življenje se zmeraj
vrne v ljubezen.
Ker tam je doma.

 

Če sprejmeš vase resničnost

Če sprejmeš vase resničnost
takšno kot je,
ni več razočaranj.
Pripravljena sem na svobodo.
Pripravljena sem
sneti še zadnje plasti oklepa
in razprostreti svoje srce.

Svoboda je odpiranje reki življenja,
vedenje,
da jo moram jaz razumeti,
ne ona me.
Jaz jo moram razumeti
v vsej svoji kruti lepoti,
se ji odpreti, da teče skozme
in zdržati tudi ko boli.

Stara šamanka v meni

Stara šamanka
v meni
ve.
Pozna ta drevesa,
pozna to zemljo.

Stara šamanka
preprosto je,
skupaj z vsem, kar je.
Ne skrbi je,
če je lepa,
ker ji ni pomembno.
Pomembno ji je,
kako se njeno srce raztopi ob lepoti
tega, kar diha,
kar čuti,
s čimer se zliva,
ko sedi ob drevesu na sveti zemlji,
v svoji svetosti.

Poklon materam in pramateram

Vsem našim materam in pramateram,
ki niso vedele, kar me vemo.
Ki niso vedele,
da njihovo telo pripada njim,
ki niso vedele,
da lahko čutijo,
da so lahko slišane
v svoji mehkobi,
da so lahko spoštovane
v svoji bolečini,
da so lahko čaščene
kot ženske,
ne le zaradi svoje lepote,
ampak zaradi svoje ljubezni,
zaradi svoje modrosti,
ki niso vedele,
da je ljubljenje božanski dar zanje,
ne dolžnost,
da niso tukaj zaradi svojega služenja,
ampak zaradi svoje radosti.

CD Molitev Zemlji – poezija in glasba iz predstave

Razrvanemu svetu navkljub
pijem iz izvirov nedolžnosti,
sveto vodo tolmunov nežnosti...”

 

Zbirka pesmi “Molitev Zemlji” je izdana v knjigi in kot zgoščenka.

 

Molitev Zemlji je zgodba o poti vase.
O vrnitvi domov, k svojim izvirom.
Preprosta zgodba ženske, ki se v svetišču narave razkrije sami sebi.
Dopusti si začutiti svojo ranljivost,
in se preda Ljubezni,
da jo očisti vsega, kar ji je preprečevalo, da bi bila resnično srečna.
Poezija, ki odpira, razgalja, osvobaja.