PERSEFONA, zgodba o ljubezni do sebe

Persefona, vabilo naslovnica

Peta samostojna avtorska obredno-gledališka stvaritev Romane Ercegović ponuja nov pogled na mitologijo starogrških elevzinskih misterijev. Temelji na poglobljeni dolgoletni raziskavi originalnega, matriarhalnega razumevanja mita o potovanju v podzemlje, v katerem boginje Persefona, Demetra in Hekata še predstavljajo izvorne in čiste kvalitete ženske arhetipske resničnosti.

Avtorica odmeve zgodovine preoblikuje v novo zgodbo potovanja vase, stkano z intimnim doživljanjem ženske sedanjega časa, resničnostjo njene žive izkušnje.

22. do 28. junija 2018: “Iniciacija v misterije svetosti ženskega počela skozi ustvarjalnost obrednega gledališča” (za ženske in moške)

dragonja fb

7- dnevna transformativna in kreativna izkušnja v magični naravi slovenske Istre

“Iniciacija v misterije svetosti ženskega počela skozi ustvarjalnost obrednega gledališča”

(za ženske in moške)

 

22. do 28. junija 2018  (začnemo 22. junija ob 17. uri in končamo 28. junija ob 17. uri)

Lokacija: odmaknjen kotiček divjine v Slovenski Istri

Delavnico vodi: dr. Romana Ercegović

v soustvarjanju z Andrejo Cepuš

 

Izšla je nova knjiga “Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa”

image130(1)

“Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa” je predelana doktorska disertacija avtorice Romana Ercegović, ki nas z globoko subtilnim občutkom za razkrivanje tančic človekove dušne pokrajine, vodi v spoznavanje misterijev in v nas prebuja kvaliteto svetosti življenja. To počne z elegantnim preigravanjem znanstveno podkrepljene kritične misli in intutivnih zaznav ter domnev, zmeraj podkrepljenih z dokaznim gradivom raziskovanega materiala. Romanino delo vrača v življenje pravi pomen gledališča in umetnosti, odstira vlogo misterijev, ter obuja iz pozabe razsežnost svetosti življenja, ki jo hrani sveta ženska energija. Zagotovo gre za delo, ki postavlja nove (pravzaprav obuja prvobitne, izvorne) temelje gledališke umetnosti in prepričana sem, da se bo doprinos, ki ga obuja v življenje, širil čez meje naše dežele. Skorajda lahko rečem, da je to nuja.

Kaj je zame “obredno gledališče”

“Zame je bistvo obrednega gledališča v ustvarjanju varnega prostora, v katerem lahko razširimo svoje zavedanje, si dovolimo čutiti globoko vase, si dovolimo avtentično izkusiti in utelesiti svoje različne arhetipe in aspekte, predvsem pa svoje subtilno, čisto, avtentično bistvo. V ustvarjalnem procesu gre za ravnovesje med sposobnostjo biti (receptivnosti, zaznavanja, sprejemljivosti) in delovati – za dovoljevanje vzeti si čas za čutenje in odpiranje viziji ter šele iz nje delovati/ustvarjati. Gre za povabilo različnim (še neznanim) delom sebe, svoji večdimenzionalnosti in različnim »nevidnim« bitjem narave, da jih izkusimo in izrazimo skozi glas, gib, besedo, zgodbo…